Približno dve tretjini Zemljinega površja pokriva voda. Evropska morja skupaj pokrivajo približno petnajst milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 50 odstotkov več od kopnega. Zaradi visokih stroškov zbiranja podatkov o morjih ni presenetljivo, da je bil raziskan le delček oceanskega dna. Potrebno je raziskati še obsežna območja, od več kot pet kilometrov globokih jarkov do priobalnih voda z občasno suhimi plimskimi ravnicami.
Dostopne informacije so tako prostorsko kot tematsko zelo pomanjkljive. Zapolnitev teh vrzeli je bistvenega pomena, saj je morsko okolje kot vir vedno bolj dragoceno. Poleg tega, da omogoča ali podpira tradicionalne dejavnosti, kot so ribolov, svetovna trgovina, črpanje ogljikovodikov in rudarjenje peska, zagotavlja dragocen prostor za velikanske vetrne elektrarne, ki so na kopnem sporne. Na morskem dnu so tudi nekatere največje zaloge kovin in elementov redkih zemelj, ki se uporabljajo v sončnih celicah in vetrnih turbinah. Pridobivanje teh elementov s čim manjšim vplivom na okolje je velik izziv.
Geološki podatki o morju so pomembni pri preprečevanju ali blaženju onesnaževanja ter odkrivanju verjetnosti potencialnih geoloških nevarnosti, kot so podmorski vulkanski izbruhi, nevihtni valovi ter cunamiji, povezani s potresi in zemeljskimi plazovi. Pomembni niso le na zelo dinamičnem obalnem območju, kjer človek s svojimi dejavnostmi na kopnem in na morju močno obremenjuje okolje, temveč tudi v globokih oceanih, daleč stran od naših življenjskih okolij.
Znotraj EGS se s to tematiko ukvarja Strokovna skupina za geologijo morja.
Na portalu EGDI je več slojev o geologiji morja, povečini od Evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet). Glej na primer podlaga morskega dna.
